Sporazumevanje osnovnošolcev v šoštanjski občini

• Letnik 2001

Povedi iz govorov osnovnošolcev: Slovenski filmi so ful fajn, ko jih najbol razumem. Rajš govorim materni jezik, kr men se zdi lažji. S frendi gledam in berem športne revije. Ko pišem, mam zmeri tok napak. Dandanes ni nič pomembnejšega od sporazumevanja in ustreznih medčloveških odnosov. Ker sporazumevanje osnovnošolcev v šoštanjski občini še ni bilo predstavljeno, smo z raziskovalno nalogo odkrili osnovnošolske sporazumevalne težave, jih spoznali ter prikazali. V ta namen smo vključili obe centralni osnovni šoli v Šoštanju ter tri podružnice: v Topolšici, Zavodnjah in Belih Vodah. S tem in z dodatno literaturo smo obogatili vedenje o sporazumevanju. Da ustrezno komuniciramo, pomeni, da znamo poslušati, govoriti, brati in pisati. Družina, šola in širše družbeno okolje morajo negovati sporazumevanje in spodbujati njegov razvoj. Nepripravljene govorne nastope (prosto govorjenje) osnovnošolcev, pogovore z njimi (odgovori na vprašanja, spraševanje in odgovarjanje v sproščenem pogovoru) ter branje smo posneli na magnetofonski trak, pogovor med osnovnošolci pa nepredvideno z videokamero. Odgovore in proste govore smo dobesedno prepisali na papir. Govorce in bralce smo izbrali po določenih kriterijih. Pisno preverjanje, ustrezno stopnji otrokovega razvoja, smo uporabili za presojanje poslušanja, branja in pisanja osnovnošolcev. Njihova zapisana besedila pa so nam še obogatila spoznanja o osnovnošolski sporazumevalni dejavnosti, tj. pisanju. Anketirali smo 94 staršev, stanujočih v Šoštanju ali v njegovi okolici. Osnovnošolci imajo težave pri sporazumevanju. Ugotovili smo, da je več raznovrstnih težav pri sporočanju (govorjenju, pisanju) kot pri sprejemanju besedil (poslušanju, branju). Prikazali smo razlike med težavami pri govorjenju in težavami pri pisanju. Dokazali smo trditev, da na sporazumevanje vpliva čas bivanja v šoštanjski občini, če so osnovnošolci iz priseljenih družin in če se doma pogovarjajo v svojem maternem jeziku (npr. v hrvaščini). Z nalogo smo pokazali na pomen maternega jezika. Prepričali smo se, da med sporazumevalnimi težavami osnovnošolcev iz Šoštanja in tistih iz njegove okolice ni večjih razlik. Z raziskavo želimo spodbuditi, da bi osnovnošolcem s sporazumevalnimi težavami nudili različne vrste pomoči (zapisali smo nekaj predlogov). Naše delo je lahko izhodišče za raziskavo ene od sporazumevalnih dejavnosti, npr. poslušanja. Naloga ponuja možnost uporabe npr. kaset, pisnih preverjanj za praktične (didaktične) namene.