Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
OŠ Antona Aškerca
Saša Vovk, Kristina Obu
Jelka Repenšek
Najina hipoteza je naslednja: »Freske in kipi z glasbili so pretežno upodobljeni v farnih cerkvah. Na novejših kulturnozgodovinskih spomenikih so te upodobitve redke.« Našli sva naslednje upodobitve: GODALA (rebek, fidel, violino), BRENKALA (diatonična harfa, lira, harfa brez pedalov, gotska harfa, kitara, lutnja), GLASBILA S TIPKAMI (orgle pozitiv, orgle portativ), TROBILA (trobenta z ravnim vratom, pozavna, šalmaj), PIHALA (aulos ali tibia, prečna flavta). Najprej smo z mentorico fotografirale freske in kipe v cerkvah, na katerih so upodobljena glasbila, in tudi na kulturnem domu. Pomagali sva si s knjigo Sakralna umetnost v Šaleški dolini. Odpravili sva se tudi na Ptujski grad, kjer sva z muzikologinjo Darjo Kotar, ki raziskuje stara glasbila, opredelili glasbila in ugotovili, da v knjigi, s katero sva si pomagali, vsi podatki niso bili skladni z ugotovitvami muzikolignje Kotarjeve. Prav je, da se podatki v knjigi Sakralna umetnost v Šaleški dolini POPRAVIJO. Na pustni torek sva pripravili anketo. S sošolci smo se oblekli v plemiška oblačila in »igrali« na glasbila, ki sva jih sami izdelali (lira, harfa, trobenta, orgle, lutnja, aulos). Anketirali sva sto predstavnikov vseh generacij in poklicev, ki so na naši šoli. Ugotovili sva, da zelo malo ljudi pozna stara glasbila. Zato predlagava koncert starih glasbil, organizirane oglede po cerkvah, kjer so freske ali kipi s starimi glasbili in tudi razstavo, na kateri bi si ogledali stara glasbila. S temi kulturnimi prireditvami bi glasbila predstavili javnosti. Ob izdelavi raziskovalne naloge sva se veliko naučili in obogatili svoje znanje na tem področju.