Pogostost oz. razširjenost kajenja (med poslanci državnega zbora, zdravniki in zobozdravniki, zdravstvenimi tehniki, učitelji in vzgojitelji)

• Letnik 2001

Kajenje postaja čedalje večji problem naše družbe, še posebej je zaskrbljujoča razširjenost te škodljive razvade med mladino. Je dejavnik tveganja za nastanek različnih bolezni, predvsem raka na pljučih, ter obolenj srca in ožilja. Dokazano je, da ne samo aktivno, temveč tudi pasivno kajenje med nosečnostjo škoduje še nerojenemu otroku. V cigaretnem dimu je razen nikotina še mnogo drugih škodljivih snovi (tobak, katran, ogljikov monoksid …). Zaradi bolezni, ki so posledica kajenja, umre samo v Sloveniji nekaj tisoč ljudi letno. S to raziskovalno nalogo želim ugotoviti, kako razširjeno je kajenje med tistimi poklici oziroma družbenimi skupinami, ki naj bi s svojim delovanjem in svojim vzgledom opozarjali na škodljive učinke kajenja. Z anketiranjem sem želela ugotoviti, zakaj so ljudje posegli po cigareti in v kateri starosti, pri bivših kadilcih pa me je zanimalo, zaradi česa in v kateri starosti so opustili kajenje. Predvidevam, da bo delež kadilcev v omenjenih skupinah precej manjši od slovenskega povprečja.