Denar kot hranilec vrednosti v Sloveniji

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj


ŠCV, Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti
Maja Kukovica
Ivan Voršnik, Martina Omladič

V nalogi sem razčlenila pojem denarja kot hranilca vrednosti. Osnova za delo je bila anketa, ki je vsebovala vprašanja o spolu, starosti in izobrazbi ter vprašanja, ki so me zanimala. Na osnovi teh podatkov sem analizirala odgovore, ki so obsegali področja naložb denarja. Vprašanja so bila postavljena tako, da sem dobila odgovore o kratkoročnih in dolgoročnih naložbah v različne oblike, kot so: borza vrednostnih papirjev, hranilne vloge v bankah, vlaganja v nepremičnine, numizmatiko, antikvitete, filatelijo in arhivska vina. Vsako od naštetih področij sem potem tudi teoretično in analitično obdelala. Pri opisu borze vrednostnih papirjev sem na kratko opisala zgodovino Ljubljanske borze in s pomočjo Tečajnice Ljubljanske borze ugotavljala spremembe enotnega tečaja vrednostnih papirjev (delnic, obveznic), srednjega tečaja za devize in vrednosti indeksnih točk borznih indeksov. Tečajnico sem spremljala dnevno in spremembe vpisovala v tabele, ki so mi pozneje pri statistični obdelavi služile za izdelavo grafikonov in ostalih izračunov. Za vlaganje v banke sem izračunala rast hranilnih vlog glede na obrestne mere bank za različne oblike vlog. Za poglavje o nepremičninah sem uporabila podatke o cenah stanovanj in zemljišč, kjer sem upoštevala različne kraje in primerjala cene v preteklih 10 letih. Področje numizmatike, filatelije, antikvitet in arhivskih vin sem opisala tako, da sem zbirala podatke z obiski trgovin Europhila in Antikvitete v Mariboru ter z obiskom vinske kleti v Ptuju, kjer sem veliko izvedela o teh dejavnostih. V trgovini za filatelijo, numizmatiko in antikvitete sem pogovor z lastnikoma napisala v obliki intervjuja, za vinsko klet pa sem opisala vrednosti arhivskih vin. Za ostala področja sem uporabila matematično metodo, statistično obdelavo, kvalitativna in instrumentalna merjenja. Rezultati naloge so pokazali dokaj različna mnenja anketiranih, predvsem med posameznimi starostnimi skupinami, manj med spoloma. Ugotovila sem tudi, da določene vrste naložb ljudem niso blizu, ker se pri nas te oblike trgovanja šele uvajajo (numizmatika, filatelija, antikvitete, arhivska vina), malo več poznajo vrednostne papirje, predvsem delnice, ostalega manj. Največ vedo o varčevanju v bankah. Pri dolgoročnih naložbah bi se pa večina odločila za nakup nepremičnine, saj je tudi iz virov razvidno veliko zanimanje za to vrsto trgovanja. Mislim, da sem z nalogo dobila zanimive podatke o razmišljanju ljudi različnih poklicev, starosti in spolov. Moja raziskava je primerljiva z rezultati ankete, vesela sem, da sem hipotezo, ki sem jo postavila, skoraj v celoti potrdila.