Primerjava telesnih značilnosti navadnih močeradov (Salamandra samalandra) na dveh onesnaženih področjih

• Letnik 1999

Idejo za raziskovalno nalogo sem dobila iz razpisa za Rastlino in žival leta 1998. Žival leta 1998 je bil navadni močerad. Začela sem zbirati podatke o močeradih, nato pa sem šla tudi na teren in jih skušala poiskati. Za primerjavo sem si izbrala dve področji v Šmartnem ob Paki - Foršt in Mali Vrh - ki se razlikujeta v onesnaženosti in vlažnosti. Na področju Foršta je veliko močvirnatega ozemlja, to področje pa je tudi bolj onesnaženo, saj je tu divje odlagališče odpadkov. V Malem Vrhu sem opazila, da so tla po večini pokrita z mahom, kar omogoča skrivališče mnogim malim živalim, ki so lahko hrana močeradom, omogoča pa tudi skrivališče močeradom. Pričakovala sem, da bodo močeradi na tem področju večji in bolje rejeni. S svojo raziskavo sem potrdila pričakovanja, saj so močeradi v Malem Vrhu v povprečju kar za 4,5 gramov težji od močeradov v Forštu, vendar pa imajo krajše telo in rep. Zaradi manjše dolžine telesa in repa lahko sklepam, da sem ulovila mlajše osebke, ki pa so bili zelo dobro rejeni, saj je na tem področju hrane v izobilju. Z raziskovalno nalogo sem spoznala življenje navadnih močeradov, saj sem jih nekaj gojila tudi doma, kjer sem jih lažje opazovala. Glavna ugotovitev moje raziskovalne naloge pa je, da se močeradi izogibajo onesnaženega okolja, zato je pomembno, da ljudje ohranjamo naše okolje čisto. Z onesnaževanjem krčimo primerno bivalno okolje zase in za živali ali pa jim onemogočamo uspešen razvoj.