Praproti

• Letnik 2006

Živimo v podeželskem okolju, ki ima še dokaj ohranjeno naravo. Že od otroštva nas zanimajo živali in rastline, ki živijo in rastejo v okolici. Prirodoslovno društvo Slovenije je za rastlino leta 2005 izbralo praproti. To pa je bil razlog, da smo se odločili izdelati raziskovalno nalogo o praprotih. Želeli smo razširiti naše znanje o praprotih, jih podrobneje predstaviti v sliki in besedi in spoznati različne načine znanstveno raziskovalnega dela. Naše delo je potekalo v knjižnici, biološki in računalniški učilnici ter na terenu. Poleg pridobivanja in ovrednotenja podatkov iz najrazličnejših virov strokovne literature so bile temeljne raziskovalne metode lastno opazovanje praproti, laboratorijsko delo in ustni viri. Na terenu smo najprej ugotovili, katere vrste praproti rastejo v naši okolici, zmerili višine nekaterih primerkov, prešteli število listov, opazovali vrste listov in trosišča. Zanimalo nas je tudi, kakšna je korenina, zato smo morali praprot izkopati. Naše delo smo sproti dokumentirali (izpolnjevali popisni list in fotografirali). Ugotovili smo, da v naši okolici raste veliko različnih vrst praproti. V literaturi, ki nam je bila dosegljiva, smo spoznali, da so praproti slabo raziskane. Na terenu smo opazili, da je nekaj vrst praproti zimzelenih rastlin. Pri laboratorijskem delu smo s pomočjo kromatografije ugotovili, da praproti vsebujejo klorofil. Kislost tal smo dokazali s kemijsko analizo tal. S pomočjo literature in ustnega vira smo ugotovili, da so nekatere vrste praproti škodljive za živali, druge vrste lahko uporabljamo za priprave različnih juh, prikuh in v zdravstvu. Nekateri živinorejci uporabljajo suho praprot (orlovo praprot) za steljo. V literaturi smo zasledili, da so ljudje verovali, da lahko razumejo govorico živali, in postanejo nevidni za okolico, če jim na kresno noč (23. 6.) v čevlje pade praprotno seme.