Otroštvo v 20. stoletju

• Letnik 1998

Osmošolci smo. Stojimo na razpotju in sprašujemo se, ne le kam gremo, temveč tudi kaj zapuščamo. Tu se zanimanje ne ustavi. Radovedni smo, kako se otroštva spominjajo tudi tisti pred nami. Izvemo, da je bilo otroštva za 94-letno teto Micko konec že pri dvanajstih letih, ko je morala iti služit k tujim ljudem. Izvemo, da ga je gospa Danica preživljala v taborišču, spet drugi v izgnanstvu in tretji ob trdem delu na kmetiji. A vse to je le zunanji okvir, so okoliščine, v katerih pa je bilo vedno prostora tudi za igro, pravljičnost, toplino in varnost. Ugotavljamo, da ni pomembno kako, ampak koliko živiš otroštvo. Ob vse primerjavah, ki smo jih naredili, pa se je v nas prebudila želja, da bi generacije otrok na naši šoli spodbudili h kvalitetnejšemu doživljanju otroštva. Spodbudili smo jih k izdelovanju izvirnih igrač, nanizali pa smo tudi nekaj predlogov za organizatorje prostočasnih dejavnosti v občini Velenje.