Uporaba kamnin in rud v okolici mojega kraja (tri kamenčke vržem, se okence odpre)

• Letnik 1998

Vsak kamen ima svojo zgodovino, svojo zgodbo. Kakšno zgodbo bi lahko pripovedovali glineni lonci ali pa zidovi starih kamnitih hiš, ki jih v Šmartnem ni malo? Ker smo bili učenci 8. razredov OŠ Šmartno ob Paki prepričani, da ja ta zgodba nedvomno zanimiva, smo se lotili raziskovanja uporabe kamnin v kraju nekoč in danes. V Šmartnem je veliko starih stavb, za katere lahko trdimo, da so ljudje za njihovo izgradnjo uporabljali material iz domačih virov (tuf, apnenec). Iz kamenja in lesa so gradili hiše, sami so delali opeko, iz gline pa so oblikovali tudi lepo posodo. Cesta skozi Šmartno je že stara. Material za vzdrževanje so vse do asfaltiranja pridobivali v Baronovem kamnolomu. Zelo pomembno vlogo je v zgodovini odigralo apno, ki so ga pridobivali v kamnolomu Podgora. Žgano apno so uporabljali za zidavo, beljenje, razkuževanje in zaščito dreves pred zajedalci. Apno je dolgo veljalo kot prekupčevalsko blago. Že kot flosarji so ga vozili na svojih splavih v blatne ravnine, zlasti v Romunijo. Tam so ga prodali, za izkupiček pa nakupili vino in žito, ki je imelo ceno v domačih krajih. Danes je edini delujoči kamnolom v Podgori. To je kamnolom tehničnega gradbenega kamna -- apnenca, ki ga predelajo v kamene agregate za beton, malto, tampone, asfaltne zmesi, za nosilne asfaltne plasti ... Do leta 1985 je v Gorenju deloval tudi kamnolom tufa. Tuf je magmatska kamnina zelenkaste barve, njegov izvor pa pripisujejo ognjeniku na Smrekovcu. V kamnolomu so rezali bloke, iz katerih so ročno klesali spomenike, korita, nagrobnike, mostove, portale za vhodna vrata ... Za zaključek moramo pojasniti, zakaj podnaslov Tri kamenčke vržem, se okence odpre. Fantje iz našega kraja so tako nekoč kot tudi danes veljali za velike osvajalce. Nedvomno je k odprtju kakšne polknice pomagal kamenček, ki ga je fant vrgel v okno. Če je kamenček zadel cilj, je opravil precej koristno delo, saj v nasprotnem primeru ne bi bilo koga izmed nas, s tem pa morda tudi ne naše naloge. Kdo ve!