Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
OŠ Gustava Šiliha
Neca Stropnik, Tjaša Ramšak, Suzana Dražnik
Karmen Grabant
V vsakdanjem življenju se srečujemo z najrazličnejšimi odtenki barv. A večina materialov in stvari (kot so les, tkanina, lasje, snovi ...) je obarvana z umetnimi - industrijskimi barvili. Me smo se vprašale, ali je sploh dobro, da so stvari obarvane z najrazličnejšimi kemikalijami in snovmi, in ali kaj škodujejo nam, ljudem, in tudi našemu okolju. Zakaj ne bi poskusili z naravnimi materiali, tako kot so že nekoč, ko še niso poznali najrazličnejših umetnih snovi? Takrat so si pomagali z rastlinami in živalmi (kot so pesa, čebula, lišaji, rdeči polži, uši ...), ki so vsebovale kakšen pigment. Seveda so se bolj obnesla barvila iz rastlin, ker so jih laže pridobili. A to barvanje je z razvojem industrije zatonilo v pozabo in tudi barvanje z umetnimi barvili “je bilo” takrat učinkovitejše. Me smo se torej posvetile naravnim barvilom in poskušale ugotoviti, če je zdaj sploh še možno z njimi nadomestiti umetna. Barvila smo pridobivale iz rastlin, saj je to količinsko in ekonomsko možno (namreč iz 12.000 polžev se lahko pridobi le 1 kg barvila). Tako smo nabrale rastline, ki so jih že včasih uporabljali za barvanje, in iz njih pridobile barvila. Na najrazličnejših tkaninah smo poskušale, kako so obstojna in, navsezadnje, kako se obnesejo tudi pri pranju. Kasneje smo jih še primerjale z umetnimi in spoznale, da je industrija pač že naredila svoje in da, po vsej verjetnosti, z naravnimi barvili ne bi bil nobeden več zadovoljen. Tudi količinsko niso primerna. Naloga ima obsežen praktični del, saj je celotna raziskava slonela na poskusih. Ugotovile smo, da je možna zamenjava, kar zadeva barvanje in barve, vendar je povezana s prevelikimi stroški.