Razvoj enokosnega travnika na Kavčnikovi domačiji

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj


ŠCV, Splošna in strokovna gimnazija
Polona Strahovnik, Urška Videmšek
Nives Kugonič

Kavčnikov travnik leži v neposredni bližini Kavčnikove domačije. V zadnjih desetih letih so travnik intenzivno izkoriščali. Uporabljali so umetna gnojila in običajno gnojili trikrat v letu. Do leta 1995 je travnik veljal za tipičen gnojeni travnik. Z opuščanjem gnojenja poskušamo vzgojiti avtohtono travniško združbo. Z vzgojo avtohtonega travnika se začne spreminjati kvaliteta tal, prav tako se spreminja tudi travniška ruša. Ugotavljali sva tudi prisotnost mikorize pri zdravilnih zeliščih. Za ugotovitev spreminjanja kvalitete tal sva uporabili standardne analize tal. Te so: merjenje pH, količina organskih snovi, vsebnost rastlinam dostopnega kalija in fosforja. Letošnje rezultate sva primerjali z rezultati iz leta 1995 in 1996. Opravili sva fitcenološki popis travniških rastlin in ga prav tako primerjali s popisi iz prejšnjih dveh let. Prisotnost mikorize sva ugotavljali z metodo barvanja korenin in mikroskopiranjem. Reakcija tal je vse bolj kisla. Z leti so tla postala revnejša s hranilnimi snovmi. Delež zelnatih rastlin se je v zadnjem letu povečal, zmanjšal pa se je delež trav v primerjavi z deležem iz prejšnjih let (1995, 1996). To že nakazuje na počasno spreminjanje travnika, vendar proces nastajanja avtohtonega enokosnega travnika še ni končan. Močno sta se razrasla vročnik (Erigeron Annuus) in navadna lakota (Galium mollugo L.), ki spreminjata združno gnojenega travnika v zapleveljeno združbo. V koreninskem sistemu izbranih rastlinskih vrst smo prvič odkrili prisotnost mikorize, kar je odraz spreminjajočih se rastlinskih razmer. Ugotavljava, da je spreminjanje gnojenega travnika v sonaraven travnik zaradi vseh teh posledic zelo ogrožen, vsekakor pa dolgotrajen proces.