Vpliv mešanja Velenjskega jezera na temperaturo, pH in kalcijevo trdoto iztoka

• Letnik 1996

Šaleška dolina je kotlina z do 170 m debelim lignitnim slojem, ki ga izkopavajo v velenjskem premogovniku. Izkopavanje lignita povzroča ugrezanje površja, kotanje pa zalije voda. Tako so nastala ugrezninska jezera. To so: Škalsko, Velenjsko, Turistično in Družmirsko. Osnovna značilnost jezer v Šaleški dolini je, da so umetna, jezerske kotanje pa so podobne naravnim - tektonskim kotanjam. Dimenzije jezer se zaradi stalnega izkopavanja premoga pod njimi in ob njih ves čas širijo. Šele, ko bo ves lignit izkopan, bodo dobila končno podobo. Do leta 1994 je bilo Velenjsko jezero močno kemijsko onesnaženo. Onesnaževanje ni izviralo iz pojezerja, ampak ga je povzročala šoštanjska termoelektrarna s pepelom in kasneje s transportno vodo za pepel. Nekatere spojine, ki jih vsebuje pepel, so topne v vodi. Tako med transportom pride do izluženja spojin v vodo. Premog vsebuje kalcijev karbonat, ki je topen v vodi. Zato pri mešanju pepela z vodo nastane zelo visok pH. Najprej sta pepel in voda tekla v jezero. Vanj jo je priteklo deset milijonov m3 letno, kar pomeni skoraj polovico njegove prostornine. Zaradi tega se je pH zvišal na 12. V takšnih razmerah življenje ni mogoče, zato je bilo jezero brez živih organizmov. Sedaj jezero čistijo in kmalu bodo v njem živela živa bitja.