Vpliv prometa na pojavnost lišajev v Šoštanju in okolici

• Letnik 2007

Glavni onesnaževalec zraka v Šoštanju in njegovi okolici je Termoelektrarna Šoštanj, pomembno vlogo pri onesnaževanju pa ima tudi promet. Dušikovi oksidi, ki nastajajo pri izgorevanju goriva, negativno vplivajo na mnoge organizme. Pri raziskavi njihovega vpliva so bili uporabljeni epifitski lišaji kot bioindikatorji splošne onesnaženosti zraka (predvsem s SO2 in NO). Na devetnajstih izbranih lokacijah v Šoštanju in okolici so bili popisani lišaji po preprosti slovenski (SI) metodi; popisane so bile tudi najpogostejše vrste lišajev. Lokacije so bile izbrane ob različno obremenjenih prometnicah. Na vsaki lokaciji je bil popis praviloma narejen na šestih drevesih, pri čemer so bile izbrane drevesne vrste z enakim lubjem. Metoda popisa temelji na oceni številčnosti in pokritosti posamezne rastne oblike lišajev (skorjasti, grmičasti in listasti). Za vsako posamezno lokacijo so bili izračunani indeksi atmosferske čistosti (IAP – Index of Atmospheric Purity). Lokacije so bile uvrščene v razrede čistosti. Ugotovljeno je bilo, da so IAP-indeksi najmanjši v Šoštanju, sledijo Metleče, Florjan, najvišji pa je bil v Ravnah pri Šoštanju. Na podlagi vrstne sestave lišajev je bilo ugotovljeno, da v bližini prometnic prevladujejo dušikoljubne vrste lišajev, vrste, ki pa so bolj kisloljubne pa se začnejo pojavljati na lokacijah, ki so od cest nekoliko bolj oddaljene.