Božič in velika noč v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji

• Letnik 2006

V raziskovalni nalogi ugotavljam podrobnosti in razlike božiča in velike noči v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji in kako se je način praznovanja spremenil skozi čas nekaj desetletij do danes. Božič je med ljudmi zagotovo najbolj priljubljen praznik. V krščanskem smislu je to spomin na Jezusovo rojstvo. Prva vest o obhajanju božiča prihaja z zahoda. Ta navada je vplivala na vzhod, kjer je božič postal samostojen praznik proti koncu 4. stoletja. V Sloveniji poznamo poleg krščanskega božiča tudi pravoslavnega in evangeličanskega, ki se ne praznujeta na isti dan kot krščanski. Danes se je dogajanje okoli božiča skomercializiralo in tako je postalo vse drugo bolj pomembno kot pa resnični pomen Božiča. Danes je božič praznik sodobne družine z nakupovanjem daril, z Božičkom, ki obdarja otroke. Božično drevo je okrašeno z najrazličnejšimi okraski in lučkami, pod njimi pa stojijo jaslice, ki pa se jim ne posveča več toliko pozornosti kot nekoč. V božičnem času je navada pošiljanje voščilnic, ki jih nekateri kupijo, drugi naredijo sami. Prepevajo se tudi božične pesmi, najbolj značilna pesem je Sveta noč. Praznovanje v Nemčiji poteka podobno, le da so tam nekoč poleg Sv. Miklavža nosili darila tudi Knecht Ruprecht, Pudelfrau, Jezdec konja … danes pa je tudi pri njih dobro poznan Božiček. Pri nas poleg Božička in Svetega Miklavža otroke obdaruje tudi dedek Mraz. Velika noč je najstarejši in največji krščanski praznik. To je noč od velike sobote na veliko nedeljo. Ta praznik je premakljiv in se obhaja na prvo nedeljo po polni luni po pomladanskem enakonočju. Cerkev veliko noč praznuje že od 4. stoletja naprej kot poseben pomladanski praznik. Veliki teden se prične s cvetno nedeljo, ko se delajo butarice, sledijo velika sreda, veliki četrtek, petek, sobota, konča pa se z velikim ponedeljkom, ki je v današnjem času dela prost dan. S temi dnevi pa je povezana marsikatera šega in navada. Priprava velikonočnega jajca je prav gotovo ena izmed najstarejših in najpomembnejših opravil praznovanja. Pobarvana in pisana jajca skoraj po vsej Evropi raznaša velikonočni zajec, ki izvira iz germanskega poganskega sveta, k nam pa so ga prinesli ravno Nemci.