Uporaba MP3 zvočne kompresije v praksi

• Letnik 2005

Z najino raziskovalno nalogo sva analizirala nekaj različnih tipov računalniških zvočnih zapisov, kot so CD-DA, WAV, MP3 ... Predvsem sva se poglobila v MP3 kodiranja in ugotavljala prednosti in slabosti uporabe kodiranega zapisa v določenih praktičnih primerih. Analizo sva opravila pri različnih glasbenih zvrsteh z namenom, da bi ugotovila, ali dinamika glasbe neposredno vpliva tudi na kodiranje audio zapisa. Izpostavila sva, kje v praksi je MP3 zapis bolj primeren, kje manj. Izhajala sva iz predpostavk (npr., da MP3 zapis ustreza t. i. CD oz. HI-FI norman itd.), ki sva jih z ustreznim računalniškim programom in primerno audio opremo potrdila ali ovrgla. Ob koncu naloge sva odgovorila, kdaj in pod katerimi pogoji uporabiti MP3 kompresijo, oziroma kdaj naj se omenjenega stiskanja izogibamo. Predvsem sva skušala dokazati, ali je MP3 zapis zadovoljiv za izpolnjevanje HI-FI norm. Pri raziskovanju sva si pomagala z ustrezno audio opremo, kot so ojačevalec, zvočniki, mikrofon, spektralni analizator frekvenc ... Prav tako sva uporabljala tudi ustrezno programsko opremo za analizo audio zapisov (Cool edit) in ustrezne programe za stiskanje audio zapisov (Audio Catalyst) ... Z nalogo sva skušala orisati še problematiko prenosa audio podatkov preko interneta in to v realnem času. Raziskala sva, v katerih primerih je uporaba MP3 kodiranja za prenos podatkov preko interneta primerna in v katerih primerih ne ter kaj vse vpliva na hitrost in kakovost prenosa tovrstnih podatkov. Natančneje sva razložila tudi princip delovanja posameznih digitalnih audio zapisov. Na kratko sva povedala, kaj pomeni digitalizacija signala, seveda pa sva opisala še ostale strokovne pojme s tega področja, ki so bili v nadaljevanju za razumevanje problematike potrebni, npr. bitnost digitalizacije, število odtipkov (samplov), frekvenčni spekter, jakost signala ... Rezultati raziskav so podprti grafično in s pripadajočim audio zapisom, priloženim na zgoščenki. je uporabna