Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
OŠ Gorica
Matic Zajc, Tomaž Mayer
Marija Krajnc
Sodoben način življenja, hiter tempo, doba elektronike in pehanja za materialnimi dobrinami kljub vsemu ne morejo »spodjesti« globokih korenin narodove kulturne dediščine. Tega se zavedajo člani sekcije Trije kralji Konovo, ki vsako leto s petjem kolednice in prisrčnim voščilom na predvečer 6. januarja ohranjajo to lepo ljudsko šego med prebivalci KS Konovo. V prvem delu raziskovalne naloge smo skušali raziskati, kako krajani poznajo zgodovinsko ozadje Svetih treh kraljev, njihov izvor, poslanstvo in pomen samega praznika. Ugotovili smo, da so splošno znani in večkrat uporabljeni podatki med krajani poznani, medtem ko podrobnosti poznajo le redki posamezniki oziroma so se o njih sedaj pozanimali v literaturi ali na internetu. V drugem delu je nas zanimal sprejem konovskih trikraljevskih kolednikov med krajani ter mnenje o njihovi nadaljnji usodi. Kolednikov so v večini veseli in želijo, da z običajem nadaljujejo tudi v prihodnje. Večini se je najbolj vtisnila v spomin zapeta kolednica, njihova slikovita oprava z zvezdo ter prijazno voščilo. Koledniki so vsakemu gospodinjstvu v spomin podarili stenski koledar, na vhodna vrata pa zapisali letnico in začetne črke Svetih treh kraljev. Gostitelji so jih nato obdarovali z raznimi darovi. Svojevrstnost konovskega trikraljevskega koledovanja je tudi v tem, da ob slovenskem kulturnem prazniku v Domu krajanov Konovo pripravijo pokušino darovanih dobrot ter druženje za vse krajane. Tako je priložnost za klepet s prijatelji in sosedi in nenazadnje tudi za razvedrilo ob plesu. Tega pa nam dandanes tako ali tako krepko primanjkuje.