Stilno zaznamovani členi na kozolcih v krajevnih skupnostih Konovo in Škale

• Letnik 2005

Kozolec je sprva zgolj funkcionalna arhitektura. Nastane zaradi potrebe po shranjevanju sena in izpraznjenju polja, ki ga lahko tako pripravijo na novo žetev. Sčasoma začne dobivati tudi drugotne (nefunkcionalne) vsebine, kot sta reprezentativnost (kaže kmetovo bogastvo) in magična funkcija (rozete, križi, napisi s katerimi se priproščajo bogu za zaščito). Kozolec postane merilo kmetovega bogastva in moči, zato ga je pomembno čim lepše izdelati. Začne se okraševanje in funkcionalni členi (roke, tramovi, strešne lege, stebri…) poleg svoje prvotne funkcionalne narave, dobijo tudi dekorativno. Tako se v elementu kozolca združi dvojna funkcija; nosilnost (prvotna funkcija) in dekorativnost (drugotna funkcija). Moj namen je bil poiskati preobražene funkcionalne člene, dekorativne elemente, na kozolcih v krajevnih skupnostih Škale in Konovo. Zanimala me je njihova oblika (kaj so jim za dosego dekorativnosti dodali oziroma odvzeli) in po čem so se tesarji (izdelovalci kozolcev) pri tem zgledovali. Dekorativne elemente sem izrisala na terenu in jih nato primerjala z elementi stilne arhitekture, katera po besedah slovenskega arhitekta, raziskovalca kozolcev, naj ne bi vplivala na razvoj kozolca in njegovo dekorativnosti (MUŠIČ 1963 str. 159). Količina dekorativnih elementov na izbranem območju je presegla moje pričakovanje. So likovno bogati in dokazujejo veliko kreativnost tesarjev. Posebnost, ki je v obravnavani literaturi nisem zasledila, so pobarvani dekorativni elementi; rdeče, modre in bele barve. Večino dekorativnih elementov je možno povezati s členi stilne arhitekture iz različnih slogovnih obdobij. Iz tega sklepam, da se tudi na kozolcih pojavljajo stilno zaznamovani členi. Ponekod so se transformirali iz kamna v les.