Dobrna skozi čas

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj


ŠCV, Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti
Irena .Rošer, Teo Rošer, Andrej Pogorelčnik
Ivan Voršnik, Jadranka Golčer, Mateja Klemenčič

Naša raziskovalna naloga je razširitev naloge, ki smo jo izdelali v lanskem šolskem letu z naslovom Dobrna – nastanek, razvoj, stanje in problemi nadaljnjega razvoja turizma v občini. Pred pričetkom raziskovalnega dela smo si postavili sledečo hipotezo: S tesnejšo povezavo med občino Dobrna, Termami in turističnimi kmetijami bi lahko ponudili turistom bolj obsežno in kakovostnejšo ponudbo. S tem bi omogočili nadaljnji razvoj in uveljavitev občine Dobrna kot kakovostno turistično lokacijo v Sloveniji in Evropi. V letošnji raziskovalni nalogi smo si teme razdelili in raziskovali vsak svoje področje: • Zbrali smo podatke o nabožnih objektih, ki so ali so bili postavljeni v občini. Za tiste, ki ne obstajajo več, smo pridobili informacije od starejših občanov. • Objekte smo tudi fotografirali. Pri zbiranju informacij smo upoštevali zgodovinske metode dela. Zbrali smo podatke o kulturnozgodovinskih objektih v občini (gradovi, graščine, vile, pivovarna …). • Poiskali smo podatke o termalni vodi v Dobrni in njeno analizo, ugotavljali vpliv vode na zdravljenje ter proučili strukturo tal pri prvi vrtini ob kavarni in zbrali podatke o strukturi tal pri novi vrtini. Ugotovili smo, da: • je bilo veliko nabožnih znamenj porušenih po vojni, vendar se še ljudje spomnijo, kje so stali, • jih je nekaj tudi prestavljenih zaradi gradnje cest, stavb in drugih razlogov, • je južni del občine Dobrna termalno območje, sestavljeno v glavnem iz terciarnih kamnin in s številnimi prelomi, • sta v območju termalnega vrelca ugotovljena dva preloma, ki sta pomembna za dotok termalne vode na površje, • termalno območje še ni dovolj raziskano; vrtina V9, ki se je izvajala v letu 2003, ni dala pričakovanih rezultatov, • temperaturna nihanja vode v vrtini V6 nakazujejo možnost, da je v podzemlju voda s temperaturo 40 °C ali več, • niso vsi objekti vključeni v turizem, • bi bilo objekte treba obnoviti, predvsem vilo Ružičko in še nekatere, da bi se turizem lahko še bolj uspešno razvijal. Pri zbiranju podatkov so nam pomagali in stali ob strani mentorji ter občani občine Dobrna, posebno g. Tone Mogu, g. Janko Strašek ter ga. Vida Kostanjevec.