Bralna kultura v Šaleški dolini

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj


OŠ bratov Mravljakov Velenje
Sandi Debelak, Alen Marinovič
Tadeja Rudolf

Prve podatke o vzgoji in poučevanju branja v Šaleški dolini zasledimo v 16. stoletju, ko so velenjski protestanti ustanovili šolo. Ta je z upadom protestantizma prenehala delovati. Ponovno je delo na tem področju zaživelo v 18. stoletju, točneje leta 1777, ko je bila v Šoštanju ustanovljena zasilna šola. Nastala je na osnovi splošnega šolskega reda iz leta 1774. Čeprav je v tej in vseh kasneje ustanovljenih šolah, pouk potekal v nemškem jeziku, so nekateri učitelji vendarle govorili slovensko s tistimi, ki nemško niso znali. Eden takšnih učiteljev je bil prav gotovo Peter Mussi, ki je vodil tudi šolsko "bukvarnico". Ta je imela status javne knjižnice, saj si je v njej knjige lahko izposojal kdorkoli. Poleg šolskih bukvarn moramo med institucije, nosilke bralne kulture, uvrstiti še farne bukvarnice ter mnoge čitalnice in bralna društva. V Šaleški dolini sta delovali Šaleška čitalnica v Šoštanju ter "Vaška čitalnica" v Šentilju pri Velenju, poleg njiju pa še "Kmetijsko bralno društvo za gornjo Šaleško dolino" ter "Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Šmartnem pri Velenju". Vse od prve osnovne šole v Šoštanju lahko govorimo o kontinuiranem delovanju na področju bralne kulture. Dejstvo, da je ravno v Šoštanju in ne v Velenju nastala prva čitalnica, lahko pojasnimo s stanjem narodnostne razcepljenosti v kraju, temu je botrovala večja gospodarska razvitost.