Problem smrtne kazni

• Letnik 1993

Problem smrtne kazni je star in mnogoteren. Svojo današnjo, sodobno obliko je dobil – v znanosti in politiki – pred več kot dvema stoletjema. V njegovih temeljih je etično vprašanje, s katerim se ukvarja moralna filozofija: kako opravičiti povzročanje zla, ki ga vsebuje kazen. Pri smrtni kazni se ta obči etični problem postavlja na še posebej dramatičen način, kje je zlo, ki ga z njo povzročimo prestopniku, največje mogoče, končno in nepopravljivo. Toda smrtna kazen ni samo etični problem. Zaradi tega bo moja naloga bolj interdisciplinarna. Je predmet preučevanja in povod za spore tudi v drugih akademskih disciplinah in področjih človeške dejavnosti: v pravu, politiki, sociologiji in psihologiji, če omenim samo nekatere. Sprehodil sem se po kazenskem zakoniku, kjer sem prebral člene o smrtni kazni; kdaj je in kdaj ni upravičena, kdo in kako jo lahko izvrši. Opisal sem zgodovino zločinstva in kazni, predvsem smrtne, kar je tudi predmet moje naloge. Primerjal sem smrtno kazen pri nas in drugod po svetu, kjer je še vedno prisotna v kazenskem zakoniku, oziroma kjer jo še izvršujejo. Ugotovil sem, da je bila zadnja smrtna kazen v Sloveniji, takrat še v Jugoslaviji, izvršena leta 1957. Podal sem se v argumentiranje proti smrtni kazni, za kar si tudi sam prizadevam. Omenil pa sem tudi nekaj argumentov za smrtno kazen ter nastanek in razvoj sodobnega abolicizma.