Delovanje glasbe na možgane

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj


CSŠ Velenje, Gimnazija
Boštjan Kuzman
Matjaž Vehovec, Ivan Blazinšek

Raziskovanje delovanja glasbe na možgane sem se lotil izključno iz lastne radovednosti. Ker me je tema zanimala že dlje časa, sem se ob priložnosti sklenil vanjo nekoliko poglobiti in jo prijaviti na razpis. Vendar pa naloga na začetku (in tudi kasneje) ni imela točno določenih ciljev. Poleg glavnega vprašanja, kako nastane emocionalni vtis, ki se ujema z ustreznim glasbenim izrazom, so me zanimale možnosti raznih alternativnih metod; učenje in delo ob glasbi, zdravljenje z glasbo in podobno, o katerih lahko slišimo Zato sem sklenil najprej najti nekaj literature, ki bi mi bila za smernico. Vendar pa je prvotno navdušenje o možnih uspehih z uporabo glasbe plahnelo, ko sem spoznaval, da je takšen način onesnaževanja okolja z zvokom prej placebo za množice (in zaslužek za tovarne glasbe) kot pa dejanska opora. Hkrati sem tudi ugotovil, da je celotno področje delovanja glasbe na možgane in psihologije glasbe mnogo preobsežno za moje trenutne sposobnosti. Tako sem potem izvedel tri različne sklope eksperimentov, s katerimi sem potešil del svoje radovednosti in dobil rezultate, ki sem jih lahko priobčil v raziskovalni nalogi. S prvim sklopom eksperimentov, dijaki so ob izbrani glasbi zapisovali poljubne misli, sem hotel potrditi močno povezanost glasbe in emocionalnih občutenj. Vendar pa so rezultati takšnega poskusa težko opredeljivi, zato se v podrobnejšo analizo nisem spuščal. Pač pa sem v literaturi izbrskal dosti informacij, da sem lahko dovolj dobro pokril na začetku postavljeno vprašanje. Drugi sklop, dijaki so pisali matematično kontrolno ob kvalitetni glasbi (Bach), kiču (komercialni rock hiti) ali brez glasbe, naj bi povedal, ali lahko glasba res pomaga k večji uspešnosti dela. Tretji sklop, ki je bil morda zasnovan najbolj originalno, pa naj bi dal nove podatke (podobnih raziskav še nisem zasledil) o tem, da lahko glasba (zvočno ozadje funkcionira tudi v procesih delovanja človeškega spomina kot asociacija. Naloga torej ni zgrajena enovito, saj sem se omejil na ta tri področja, ki sem jih skušal tudi teoretično pokriti s podatki iz literature. Čeprav je tako prvotni naslov preobširen, ga nisem spremenil, saj se mi je zdelo, da lahko z njim najbolj imenujem tisto, kar sem delal in naredil. Množice novih vprašanj, ki so se mi odprla ob branju in razmišljanju, pa se bom morda lotil naslednje leto.