Arheološka topografija Zavodenj

• Letnik 1991

S pomočjo terenskega pregleda, ki je bil opravljen na I in II. raziskovalnem taboru v Zavodnjah, v nalogi pojasnjujeva že znane ugotovitve o Zavodnjah in ugotovitve, do katerih sva se dokopali sami. S pomočjo arheološke topografije, ki temelji na topografskih imenih ter konfiguracije terena, primernosti področja za kmetijsko obdelovanje, zgodovinskega razvoja raziskovanega področja in pokrajine, v kateri leže, jezikovnih posebnosti, značilnosti stavbne dediščine, sva izdelali tezo o kolonizaciji Zavodenj in predstavili zanimive objekte iz preteklosti. Kolonizacija naj bi se začela v 13. stoletju, potekala naj bi iz koroške in štajerske strani, vzroke lahko iščemo v mejni legi Zavodenj in primernosti za obdelovanje. Glavni tvorci zgodovine Zavodenj so bili: grad Šemberg z dopolnimi objekti (Vahta – grajska stražarnica ali pa mitnica, grajski mlin, grajski ribnik, grajska ječa, grajske gauge, grajski svinjaki …) in Slivnikov kmečki dvorec. Ostanki gradu, Vahte, grajskega mlina, grajske ječe so še vidni, vendar propadajo. Slivnikov kmečki dvorec pa bodo obnovili. Ostanke zidov gradu smo izrisali, fotografirali in izdelali kroki. Dečki iz vasi so na gradu našli tudi keramiko, ki jo je arheologinja uvrstila v 15. stoletje. Slovenska zgodovina ni sestavljena samo iz zgodovine velikih krajev kot velikokrat mislimo. Tudi majhni kraji – kot so Zavodnje – so vplivali na razvoj slovenskega naroda. Dokler ne bomo znali ceniti malih stvari v naši zgodovini, ne bomo doumeli velikih korakov slovenskega naroda.