Formati shranjevanja slik v digitalnih kamerah

• Letnik 2005

Digitalne zapise fotografij danes srečamo na vsakem računalniku kot klasične slike, ki so bile digitalizirane z optičnim bralnikom ali posnete z digitalno kamero. Umetniške slike in grafike lahko nastanejo ročno, npr. risanje z voščenko ali vodnimi barvami. Virtualno nastanejo slike z risanjem oz. računalniškimi grafičnimi orodji ali kot produkt druge virtualne grafike, kot je npr. fraktalna geometrija. Tovrstne umetniške stvaritve nas v raziskavi ne bodo zanimale in omejili se bomo le na formate slik, ki so povezane s fotografijami oz. le nekaterimi formati, ki jih uporabljajo programi za urejanje slik. Stiskanje (kompresija) digitalnih slik je odvisno od vsebine slike in uporabljenega algoritma, ki ga podpira izbrani format za shranjevanje. Natančno smo raziskali, kako deluje stiskanje pri JFIF (jpg oz. jpeg) formatu in optimalne nastavitve za shranjevanje slik v kamerah. Podobno se sprašujemo, če so boljši in kako delujejo algoritmi za stiskanje slik v programih za urejanje fotografij. Raziskali smo tudi optimalne ločljivosti in stiskanje slik, ki jih uporabljamo na spletnih straneh in za tiskanje z ločljivostjo 300 DPI. Namen te raziskovalne naloge je raziskati različne formate shranjevanja slik, ki jih uporabljajo digitalne kamere (fotoaparati) različnih proizvajalcev. Večina od njih uporabljajo najpogosteje format JFIF (splošno znan kot jpg), pri katerem je možno nastaviti različne stopnje stiskanja in s tem spraviti več slik na spominski medij. Drugi proizvajalci uporabljajo tudi druge formate za shranjevanje slik. V raziskavi želimo osvetliti možnosti, prednosti in slabosti posameznih formatov za shranjevanje slik v digitalnih kamerah in le-teh potem na računalniku. V raziskavi želimo dokazati hipotezo, da je slikovni format RAW za vsakdanje amatersko shranjevanje fotografij bolj primerno kot JPG (JPEG).