Primerjava biodiverzitete hrastov na različnih rastiščih

• Letnik 2005

Hrasti so dobro poznana listopadna drevesa. Verjetno med nami ni nikogar, ki ne bi poznal uganke o hrastovem plodu, želodu. Verjetno pa je že manj tistih, ki vedo, da lahko na območju Slovenije najdemo šest avtohtonih vrst hrastov, ki so tako tudi med najpogostejšimi drevesnimi vrstami v Sloveniji. Nekatere vrste hrastov imajo velik gospodarski pomen, predvsem zaradi trdega lesa, ki je cenjen in se že dolgo uporablja pri gradnji hiš. Poleg trde hlodovine dajo nekatere vrste, na primer oplutnik, tudi pluto. Spet druge vrste hrastov, pa so zaradi svoje redkosti botanično zanimive. Prirodoslovno društvo Slovenije je izbralo hraste za rastlino leta 2004. Ker gradijo hrasti goste krošnje, ustvarjajo odlično življenjsko okolje za mnoge vrste sesalcev, ptic, žuželk in drugih živih bitij. Prav zaradi tega sva se odločili, da raziščeva hraste in organizme, ki jih lahko najdemo na njih. Zanimalo naju je, ali lahko rastišče vpliva na pojavljanje organizmov na isti vrsti hrastov. Ker je v našem okolju najpogostejša severnoevropska vrsta dob (Quercus robur), sva le-tega izbrali za raziskovanje. Izbrali sva pet dobov v mestu, pet dobov izven mesta, v mešanem gozdu in pet v zapuščenem parku. Na terenu sva večkrat zapovrstjo popisali organizme na izbranih drevesih in končno primerjali življenjsko pestrost hrastov na različnih rastiščih. Biodiverziteta hrastovih dreves je pestra in se spreminja glede na letni čas in vremenske razmere ter glede na rastišče hrastovih dreves. Vrstna pestrost je večja v jeseni v primerjavi s poletnim časom. Glede na izbrane lokacije se število vrst na izbranih hrastih vrste dob spreminja v zaporedju mestno okolje < zapuščeni park < gozd. Prav tako se razlikuje podrast izbranih hrastovih dreves.