Programiranje industrijskega robota v logičnem jeziku prolog

• Letnik 1989

Prvi cilj, ki sva si ga zadala, je bil seznanjanje s prologom in spoznavanje osnovnih značilnosti logičnega programiranja. Za izdelavo vmesnika za upravljanje robota je bilo potrebno bolj podrobno poznavanje prologa. Zato sva si najprej v literaturi ogledala delovanje nekaterih procedur, ki so v bistvu šolski primeri prologovih programov. Te programe sva tudi vnesla v računalnik ter preizkusila njihovo delovanje s spremenjenimi parametri in tako poskušala zgraditi tudi svoj programček. Programi v prologu so lahko razumljivi, zato sva hitro obvladala osnovne rutine. Za drugi cilj sva si zadala nalogo, da bi program upravljal robota, ki naj bi preko vmesnika bil povezan na računalnik. Ta cilj pa sva opustila, ko sva ugotovila, da bi v ta namen bilo potrebno popolnoma preurediti program, saj je velika razlika med robotsko roko in pa robotom, kot je predstavljen v najinem programu, to je t. i. buggy. Robotska roka je namreč precej bolj zahtevna za programiranje, saj je potrebno upoštevati, da ne more doseči vseh točk, ki bi jih želeli. Poleg tega pa je potrebno paziti tudi na to, da se ne zaletava v predmete s posameznimi sklepi. Na to pri robotu, ki je predstavljen v računalniku, ni potrebno paziti, saj je predstavljen kot nekakšen voziček, ki s sabo vozi sprejemnik, motorčke, izvajalnik, senzorje in drugo navlako, ki jo potrebuje, da lahko opravlja vse naloge, ki mu jih zada uporabnik. Torej povezava s pravim robot ni uspela, vendar pa je lahko tema za nadaljnje raziskovanje.