Prižgimo luči za Šoštanj

• Letnik 2005

Namen najine raziskovalne naloge je raziskati, kako se ljudje, predvsem mladina, počutijo v Šoštanju. Imajo kakšne želje, kaj pogrešajo, bi kaj spremenili, kako vidijo Šoštanj v prihodnosti? Z raziskovalno nalogo želiva povedati, da se v Šoštanju »dogaja«, vendar bi morali za dobro počutje poskrbeti vsi prebivalci, ki v njem živijo. Zajeli sva populacijo petdeset osnovnošolcev, starih štirinajst in petnajst let. Raziskava je bila opravljena s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovili sva, da mladi marsikaj pogrešajo v Šoštanju, kot npr. mladinski center, kjer bi se lahko srečevali z vrstniki in bi se lahko pogreli ob mrzlih zimskih dneh. Tako bi bili lahko manj prepuščeni ulici. Večina anketirancev je bila mnenja, da naziv »mesto svetlobe« ne ustreza Šoštanju in da se v njem premalo dogaja. Spoznali sva, da je za starejše občane bolje poskrbljeno glede prireditev, saj so po številčnosti najbolj izstopali kulturni večeri v kulturnem domu, ki se jih mladostniki ne udeležujejo. Meniva, da se Šoštanj počasi razvija. Ljudje si v njem prizadevajo popestriti svoj prosti čas, vendar si želimo, da bi tudi mi, mladi, lahko vplivali na njihove odločitve. Saj veste, na mladih svet stoji.