Vpliv različnih akceleratorsko-iniciatorskih sistemov na kinetiko utrjevanja nenasičene poliestrske smole in na lastnosti laminatov

• Letnik 1984

Nenasičene poliestrske smole spadajo med tipe umetnih mas, ki jih zaradi dobrih lastnosti in cenenosti uporabljamo v velikih količinah za široko paleto izdelkov. Največkrat so ojačane s steklenimi vlakni, ki dajejo kompozitu boljše lastnosti. Eden izmed bistvenih parametrov, ki vplivajo na proces kopolimerizacije – to je proces, kjer se nenasičene poliestrske verige in molekule monomera povezujejo v duroplastno strukturo – je prav gotovo kvaliteta akceleratorsko-iniciatorskega sistema. Iniciatorji so snovi, ki pod vplivom kemičnega akceleratorja ali toplote razpadejo v radikale in sprožijo proces kopolimerizacije med nenasičenimi poliestrskimi verigami in monomerno komponento (stirenom). Od poteka kopolimerizacije so odvisne lastnosti smole in tako tudi končnih izdelkov, poleg tega pa kinetika te reakcije določa tudi nekatere posebnosti proizvodnih procesov. Splošne ugotovitve so tele: Kopolimerizacija je hitrejša, če smoli dodamo več iniciatorja, večje količine akceleratorja pa reakcije ne "pospešijo" bistveno. Na gibanje temperatur utrjevanja smole vplivajo poleg kvalitete in kvantitete iniciatorja ter akceleratorja, predvsem pa njunega razmerja, še številni drugi parametri. Upogibna trdnost in udarna žilavost sta na splošno večji, kjer je višja tudi stopnja zamrežitve, ki pa je odvisna od akceleratorsko-iniciatorskega sistema. Natezna trdnost upada s krajšanjem časov utrjevanja; tu namreč nastajajo krajše verige. Laminati s tkanim ojačanjem imajo nekoliko višje vrednosti upogibne in bistveno višje vrednosti natezne trdnosti.