Živali v frazemih; Koliko jih poznamo?

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
Nazaj
humanistične vede
slovenski jezik in književnost
OŠ Polzela
Lucija Anžel, Blaž Sitar
Mojca Cestnik
Naloga je prejela na regijskem tekmovanju Bronasto priznanje.
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Bronasto priznanje.

Frazemi so bogastvo jezika. Jezik naredijo bolj zanimiv, privlačen, večkrat tudi zabaven. Svoje poznavanje frazemov smo preverili v SSKJ in ugotovili, da jih je v slovenščini veliko več, kot smo mislili. Odločili smo se, da se bomo osredotočili na živalske frazeme. Najprej smo se poglobili v tiste, ki so zapisani v SSKJ in Frazeološkem slovarju slovenskega jezika avtorja Janeza Kebra. Iz obeh slovarjev smo izpisali frazeme za deset živali. Nato smo ugotavljali poznavanje živalskih frazemov med mlajšimi (13 let) in starejšimi (nad 50 let). Poznavanje frazemov smo primerjali s frazemi v zgoraj navedeni literaturi. Uporabili smo dve metodi: delo s slovarji in metodo anketiranja. Postavili smo si tri hipoteze: Starejši od 50 let poznajo več živalskih frazemov kot osmošolci. Starejši poznajo več frazemov, ki so navedeni v SSKJ. Mladi uporabljajo nove besedne zveze, ki jih SSKJ ne navaja. Analizirali smo ankete in ugotovili, da je besedišče starejših bolj podobno besedišču v SSKJ kot besedišče osmošolcev. Mlajši so navedli več novih besednih zvez, a teh primerov ne najdemo v nobenem slovarju. To pomeni, da novi frazemi še nastajajo (imaš reflekse kot crknjen konj). Mlajši so bili bolj inovativni in so napisali zanimive besedne zveze, za katere vemo, da so si jih izmislili, vendar pa so pri tem duhoviti (če bi ti rekel, da si zabit kot konj, bi še njega užalil; zbeži kot miš pred pretepom). Starejši pa so navedli veliko več rečenic kot mlajši. Rečenice, ki so jih navedli starejši, niso navedene v nobenem slovarju, ampak bi jih lahko našli v knjigi slovenskih pregovorov in razkrivajo bogastvo jezika in modrost starejših.

Raziskovalna naloga:
Živali v frazemih; Koliko jih poznamo?
PrenosOgled