MP3-predvajalnik, prijatelj ali sovražnik mojemu sluhu?

• Letnik 2008

Namen te raziskovalne naloge je bil ugotoviti, ali je resnična domneva, da MP3-predvajalniki škodujejo sluhu. Iz različnih virov smo preučevali teorijo zvoka, sluh, bolezni oziroma poškodbe sluha, delovanje MP3-prevajalnika in vse to smo preverili s praktičnim delom. Z metodo anketiranja smo raziskali razširjenost uporabe MP3-predvajalnika. Z njo smo želeli ugotoviti, ali se populacija, ki ga uporablja, sploh zaveda, da je škodljivo, če poslušajo glasbo na preveliki jakosti zvoka. V akustičnem laboratoriju podjetja Gorenje, d. d., smo izvedli akustične meritve (določanje zvočne moči in zvočnega tlaka) različnih predvajalnikov in slušalk. Ugotovili smo, da imajo različni aparati različne moči predvajanja. Škodljiv vpliv je odvisen od fiziologije poslušalca, stopnje glasnosti, na katerem uporabljamo MP3-predvajalnik in od časa izpostavljenosti zvoku. Po evropskih normativih je največja dovoljena zvočna moč, ki jo MP3-predvajalniki lahko dosežejo, 100 dB. Če to moč primerjamo z normami v Ameriki, ugotovimo da so, zelo popustljivi, saj njihovi MP3-predvajalniki dosežejo zvočno moč tudi do 130 dB. Dober sluh je še zmeraj zelo pomemben za nemoteno in pravilno komunikacijo, saj če ga izgubimo, smo prikrajšani za 12 % čutnih zaznav. Vsem uporabnikom priporočamo, da ne jih ne poslušajo nad 80 % od stopnje moči, ki jo podpira njihov MP3-predvajalnik. Najbolj priporočljivo bi sicer bilo, da bi ga uporabljali tako, da bi nemoteno slišali pogovor oziroma dogajanje med ljudmi oz. na cesti. S tem nam bo naš sluh ostal "hvaležen", kar pa je najbolj pomembno, da nam bo dalj časa odlično služil.

Raziskovalna naloga:
MP3-predvajalnik, prijatelj ali sovražnik mojemu sluhu?
PrenosOgled