Cigonce

• Letnik 2010

To nalogo smo izdelali, da bi prebivalce Velenja z njegovo širšo okolico spomnili, da so v Bevčah obstajale »cigonce«. Naš glavni namen je bil, da predstavimo način izdelovanja opek, kdo so bili delavci in da sami izdelamo »cigu«. Skoraj vse podatke smo pridobili od treh krajanov Bevč, kjer je opekarna stala. Izvedeli smo, da so »cigonce« odprli približno okoli leta 1850. Raziskovali smo potek dela. Odkrili smo, da so vso delo opravljali ročno. Za dobro izdelano opeko sta bili potrebni vztrajnost in natančnost. Najprej je bilo treba glino nakopati. Z vozički so jo pripeljali na delovišče. Nato so jo dobro zgnetli in jo zmočili z vodo. Stisnili so jo v modele, da so dobili obliko pravokotnika. Z žico so glino odrezali. Potem so glino dali sušiti. Ko je bila glina posušena, so jo vzeli iz modelov in jo zložili v peč. Ko je bila peč polna, so zakurili in opeko žgali. Ko je bila opeka dovolj žgana in ohlajena, so jo vzeli iz peči in jo zložili na vozove, s katerimi so jo razvažali. Opekarna je lastnikom služila kot dopolnilna dejavnost h kmetijstvu. Z njo so se ukvarjali, ker so imeli na svoji zemlji glino in so jo hoteli porabiti v dober namen. Tu so bili zaposleni pretežno domačini. Plačevali jih niso z denarjem, temveč so jim v zameno pomagali pri njihovih opravilih, ali pa so jim v zameno dajali opeko, ali pa jim dovolili, da si jo izdelajo sami. Izdelovali so zelo kvalitetne strešnike (bobrovec). »Cigonce« danes ne stojijo več. Propadle pa so zaradi napredovanja tehnologije, okoli leta 1950.

Raziskovalna naloga:
Cigonce
PrenosOgled