Gozdarstvo in tesarstvo v Rovtu pod Menino po drugi svetovni vojni

• Letnik 2011

Prebivalcem vasi Rovt pod Menino je gozd zaradi njene hribovske lege in neugodnih razmer za kmetijstvo skozi stoletja omogočal preživetje ter pomembno vplival na njihov način življenja in dela. Namen raziskovalne naloge je bil opisati gozdarstvo in tesarstvo v Rovtu pod Menino po drugi svetovni vojni. Zanimalo nas je, kako sta potekala sečnja in spravilo lesa, ugotavljali smo, kako varni so bili gozdni delavci pri delu, ali so les prodajali sami, kaj so delali med prostim časom. Iskali smo hišne znake, ki so jih kmetje uporabljali ne samo za označevanje posekanega lesa, temveč tudi za označevanje orodja na kmetiji. Ugotavljali smo tudi, na kakšen način so posekan les tesali. S pomočjo pogovorov s prebivalci Rovta pod Menino, ki so se po 2. svetovni vojni ukvarjali z gozdarstvom in tesarstvom, smo ugotovili, da so les sekali predvsem spomladi, nato so mu posekali veje in ga olupili. Posekan las so pustili, da se je posušil. Spravilo lesa je potekalo pozimi po rižah ali žičnici, vlačili pa so ga tudi z voli ali konji. Za delo v gozdu je bilo včasih potrebno več ljudi kot danes, kar pa je delavcem omogočalo tudi medsebojno druženje. Delo v gozdu je bilo tudi veliko bolj nevarno. Da so v dolini vedeli, kateri les je čigav, so na les vsekali znake in vsaka hiša je imela svojega. Hišnega znaka pa niso uporabljali le za označevanje lesa, ampak tudi za označevanje orodja. Les so prodajali Gozdnemu gospodarstvu Nazarje, le manjši del so ga lahko obdržali za izdelavo tesarskih izdelkov za domačo uporabo. Z raziskovalno nalogo želimo ohraniti spomin na nekdanje načine življenja in dela v vasi, ki so mlajši generaciji že v veliko primerih nepoznani.

Raziskovalna naloga:
Gozdarstvo in tesarstvo v Rovtu pod Menino po drugi svetovni vojni
PrenosOgled