Razvoj in uporaba navigacijskih sistemov v letalstvu

• Letnik 2011

Potreba po precizni navigaciji v letalstvu je za varnost samega transporta ključnega pomena. Že od 30-ih let prejšnjega stoletja se radio navigacija konstantno razvija in tako radio navigacijska sredstva še danes ostajajo glavno sredstvo instrumentalne navigacije. Do druge svetovne vojne je navigacija s pomočjo oddajnikov na tleh potekala po principu poslušanja različnih signalov. Interferenca dveh soležnih signalov je povzročila konstanten ton, ta pa je označeval pravi kurz leta. Po drugi svetovni vojni pa se je področje navigacije razvilo do nivoja, kjer je instrument na letalu s pomočjo avtomatične antene zaznaval smer oddajnika. Nato se je v 60-ih pojavil še bolj precizen sistem, ki je danes najbolj razširjen v letalstvu, imenovan VOR. Glavna prednost tega sistema je ta, da lahko pilot leti po na instrumentu nastavljenem signalu, ki predstavlja položaj letala na enem izmed 360 radialov. Sistem je zaradi načina delovanja, ki temelji na principu primerjanja dveh signalov, ki do sprejemnika potujeta različno dolgo, zelo precizen. Uporaba obeh sistemov se še danes uporabljala tako za navigacijo po zračnih poteh kot tudi za letališke procedure. Za instrumentalno pristajanje v slabi vidljivosti do 75 m pa se je razvil ILS sistem z veliko preciznostjo, ki oddaja dva signala, katerih sredina vodi letalo do steze, vsebuje pa tudi informacijo o kotu spuščanja. Prihodnost letalske navigacije verjetno leži v satelitskih oddajnikih. Sistemi, kot so GBAS, dandanes omogočajo letalom z zahtevano opremo pristanke v vidljivosti do 550 m, namen sistema pa je doseči zmožnost pristajanja pri vidljivosti 0 m, za kar danes ni certificirano nobeno letališče.

Raziskovalna naloga:
Razvoj in uporaba navigacijskih sistemov v letalstvu
PrenosOgled