Maskara in naš prvi make-up

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
Nazaj
družboslovne vede
sociologija
OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad
Manca Rihter, Tajda Purnat, Laura Preprotnik
Dušanka Colnar
Naloga je prejela na regijskem tekmovanju Srebrno priznanje.
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Bronasto priznanje.

Skozi celotno zgodovino človeške civilizacije so ljudje poslikavali svoje telo in obraz. Z razvojem človeštva se je ohranjala sporočilnost poslikanega telesa, spreminjali so se le intenziteta, uporabljeni materiali, barve in vzorci poslikav, pa tudi družbeni položaj naličenih oseb in odnos oblasti do ličenja. Vedno pa je poslikava vključevala tudi oči. Tako kot danes so na veke in trepalnice nanašali barve. V raziskovalni nalogi smo opisale zgodovino ličenja in največ pozornosti namenile maskari za trepalnice. Poiskale smo podatke o nastanku in razvoju maskare, informacije o sestavinah maskare in o nezaželenih posledicah zaradi njene uporabe ter pregledale embalažo maskar na trgovskih policah. Zanimalo nas je, pri kateri starosti se deklice prvič naličijo, kje dobijo ličila in kakšno mnenje imajo o ličenju in uporabi maskar njihovi starši. Za intervju smo prosile, in k reševanju ankete povabile, ženske treh generacij, osnovnošolke, njihove mame in stare mame, ter primerjale njihove odgovore. Ugotovile smo, da v višjih razredih naše šole uporablja maskaro približno polovica učenk, da se starostna meja za prvi make-up znižuje in da deklice dobijo ličila za prvo ličenje prav pri svojih starših. Presenetila nas je ugotovitev, da se danes deklice začnejo ličiti že v nižjih razredih OŠ, nekatere pa že v vrtcu, in da se starši o pravilni uporabi, škodljivosti in odstranjevanju ličil redko pogovarjajo s svojimi hčerkami ali pa se sploh ne. Mislimo, da bi moralo biti takih pogovorov več, saj po TV slišimo le reklame za lepoto.

Raziskovalna naloga:
Maskara in naš prvi make-up
PrenosOgled