Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
tehniške vede
elektrotehnika, elektronika in robotika
ŠCV, Elektro in računalniška šola
Matej Mayer, Rok Podpečan
Peter Vrčkovnik, Uroš Remenih
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Srebrno priznanje.
V raziskovalni nalogi naju je zanimalo, ali bi namesto industrijskih krmilnikov v hišnih pametnih inštalacijah lahko uporabili cenejše alternative, kot na primer modul Arduino. V osnovi je modul Arduino zgrajen podobno kot vsi ostali industrijski krmilniki, vendar ga po navadi ne uporabljamo za takšne namene. Velika večina hišnih pametnih inštalacij v Evropi sledi KNX-standardom. Ta standard omogoča proizvajalcem elektronskih komponent, da svoje izdelke zasnujejo tako, da so kompatibilne z ostalimi KNX-komponentami. Zaradi tega imamo veliko izbiro modulov, ki jih je preprosto povezati med sabo. Kljub temu, da je Arduino s primerno programsko opremo zmožen KNX-komunikacije, sva se pri najinem projektu odločila za drugačen pristop. Iz lesa sva zgradila model stanovanja s 6 prostori ter dodala razsvetljavo in druge najpogostejše porabnike v sodobnih gospodinjstvih. Inštalacijo sva napajala z napetostjo 20 V AC, ki sva jo prek transformatorja pridobila iz omrežja. Uporabila sva dva mikrokrmilniška modula Arduino, ki sta med sabo bila povezana prek I2C-komunikacije. Dodala sva stikala ter senzorje, na osnovi katerih je najin krmilnik upravljal s porabniki. Na koncu nama je uspelo ustvariti funkcionalno inštalacijo, ki se v mnogih pogledih lahko kosa s komercialnimi pametnimi inštalacijami. Seveda sva naletela na mnoge probleme, saj Arduino ni prilagojen za takšne namene, vendar meniva, da je to veljavna izbira za krmilnik inštalacij, če imamo dovolj predznanja.
Raziskovalna naloga: