Kognitivna fleksibilnost možganov pri 13-14 letnikih

• Letnik 2017

V raziskovalni nalogi sem s testiranjem velenjskih osmošolcev skušala ugotoviti povezavo med kognitivno fleksibilnostjo (KF), spolom ter šolskimi ocenami. KF sem merila z dvema časovno natančno omejenima eksperimentoma: z bralnim in pisnim testom z zrcalno obliko besedila. V bralnem delu sem preverjala bralno razumevanje, v pisnem testu pa so učenci v dveh poskusih napisali pregovor. S primerjavo obeh poskusov sem ugotavljala napredek. Analiza rezultatov je pokazala, da večjih razlik med fanti in puncami ni bilo na področju hitrosti, uspešnosti reševanja nalog ter v napredku med prvim in drugim poskusom pisanja. Zelo zanimive razlike pa sem našla v načinu, kako so fantje in punce reševali naloge. Fantje so imeli občutno večji delež »hitrih in nezanesljivih« pri bralnem preizkusu, kljub skoraj enaki uspešnosti s puncami. Dodatni Minitab test, ki sem ga uporabila za ugotavljanje statistične zanesljivost svojih ugotovitev, je potrdil, da obstaja tu statistično relevantna razlika. Zanimiva razlika se je pokazala tudi pri povprečnih ocenah pri MAT in SLJ, ko sem primerjala testirance s slabšimi rezultati pri mojih testih (glede uspešnosti) in tiste z dobrimi. Občutno večja razlika med povprečnimi ocenami je bila pri pisnem preizkusu kot pri bralnem. Ugotovitve v nalogi odpirajo številna nova vprašanja o razlikah med spoloma v času šolanja ter o pomembnosti razvijanja KF v šolskih programih.

Raziskovalna naloga:
Kognitivna fleksibilnost možganov pri 13-14 letnikih
PrenosOgled